Plo{tad Kampo /13/14 vek/ Siena / Italija
Za da mo`e da se otkrie vistinskoto zna~ewe na javniot prostor, na prostorot na zaedni~koto, treba da se zadre vo pri~inata za pojavata i postoeweto na gradot. Prviot ~ovek na po~etokot svoite potrebi gi zadovoluval disperzno. Osnovna karakteristika na gradot e koncentracija. Koncentarcija na lu|e, koncentracija na surovini, proizvodi, materija, koncentacija na idei, informacii, so eden zbor koncentracija na razli~nosti so cel ~ovekot poefikasno da gi zadovoli svote potrebi, a istovremeno kreira grad kade osnovna karakteristika e zaedni~areweto preku koe toj se izdignuva na duhovno, sociolo{ko i duhovno pole. Mno{tvoto luge, dejnosti, razli~nosti skoncentrirani na edno mesto se pri~ina za ~ovekovoto zaedni~arewe koe najdirektno se izrazuva vo javniot prostor, zaedni~kiot kolektiven prostor.
Stepenot na razvojot na sovremenite gradovi od ovoj aspekt mo`eme da go ocenime i spored koli~estvoto na koncentracija na raznovidnosti od sekakov vid materijalni i nematerijalni i nivna efikasna organizacija vo edna celina (dejnosti, proizvodi, vidovi na profesii, idei, informacii, raznorodni prostorni organizacii …)
Prostorni zoni, distanci, na interakcija na ~ovekot so svojata okolina
Javniot op{testven svet pretstavuva stabilna voop{tena struktura na individualni li~ni svetovi. Objektivnost so pomala zastapenost na valeri otkolku individualniot i koj poveke se slu`i so nau~ni gledi{ta, no ne e egzakten kako nau~niot kade {to nepostojat valeri. (K.N.[ulc / Egzistencija prostor i arhitektura)
Odnosot kon javniot prostor vo Makedonija
Odnosot kon javniot prostor i zna~eweto koe mu se pridava go odrazuva kulturno-sociolo{ki kontekst na edno op{testvo. Toa e taka zo{to javniot prostor go ozna~uva ona {to e zaedni~ko, ona {to se spodeluva i u`iva a nemo`e da se poseduva. Toa e prostorot koj e dostapen za site, kade bi trebalo da se slu~uvaat bezbrojni heterogeni aktivnosti i u~estvuvaat razli~ni akteri.
No za `al poslednite 20 godini vo Makedonija toa se ima zna~itelno promeneto. Na prvo mesto tuka bi ja stavile neramnote`ta pome|u javniot i privatniot prostor ( {to mo`e da se povrze i so promenata na op{testveniot sistem i bukvalnata realizacija na privatizacijata). Naj~esto privatniot sektor go uzurpira javniot prostor, {to uka`uva na nepostoewe na ~uvstvo za zaedni~koto, osnoven pokazatel za kulturno – civilizaciskiot razvitok na edno op{testvo.
Novite gradbi celosno se izoliraat od svojata okolina nepoka`uvajki osobeni relacii kon nea, taka {to tie se pretvoraat vo samodovolni organizmi so apsolutisti~ki stav pritoa negirajki ja sovremenata arhitektonska misla za nepostojanost, promenlivost, prilagodlivost, hibridizacija na javnoto i privatnoto.
Vo minatoto, vo Makedonija, koga nepostoele grade`ni regulacii, odnosot kon zaedni~koto, a osobeno odnosot kon drugite individui, sosedi, bil odr`uvan na visoko nivo preku nepi{ani postoe~ki pravila (na pr. delot od ulicata od frontot na edna parcela bil odr`uvan od lugeto koi `iveele tamu).
Vo ova sovremeno vreme krizata na javniot prostor vo Makedonija se odrazuva preku slednive pokazateli:
- Op{tata neopremenost i neodr`anost na javnite prostori
- Privatizacija na javniot prostor (na pr. gradskite kafuliwa na kejot neograni~eno go uzurpiraat re~isi 100% od j.prostor pritoa onevozmo`uvajki izbor za raznorodni javni varieteti)
- Privatizacijata preku dogradbi, ograduvawa i drugi grade`ni ispu{tawa vo javniot prostor
- Malata zastapenost na zaedni~ki prostor vo pove}estanbenite zgradi, stepenot na negova opremenost i odr`anost.
- Ekstremniot kontrast vo stepenot na uredenost i opremenost pome|u privatnite domovi i javniot prostor, (pr.“luksuznata” naselba vo Bardovci, kade javniot prostor e sveden na minimum i se manifestira preku minimalni tesni i iskopani uli~ki, za razlika od individualnite parceli koi pretstavuvaat socijalno zatvoreni sistemi vo koi se vlo`eni ogromni sredstva so ekstremna tehnolo{ka opremenost)
- Uzurpirawe na javniot prostor od strana na nepropisno parkiranite privatni vozila za koi namerno ne e obezbeden parking prostor vo ramkite na individualnite parceli ili soodvetno odredenite mesta so detalnite urbanisti~ki planovi (pr. nas. Buwakovec , Debarmaalo, bul. P.Odredi i dr)
Za da se podobri kvalitetot na arhitekturata, a u{te poveke kvalitetot na javniot prostor, pred se treba da se promenat stvovite na graganite, da se promenat nivnite eti~ki, sociolo{ki i duhovni sostojbi, da ne se sozdavaat individualni sociolo{ko-psiholo{ki bunkeri, navidum idealizirani sredini vo koi se koncenriraat materijalni sredstva, tuku akcentot da se stavi na zedni~koto, na ona koe mo`e da se u`iva, da se spodeluva , a ne mo`e da se poseduva. Lugeto treba da sfatat deka samo preku zedni~areweto mo`e da se vidi napredokot na op{testvoto, kulturata i civilizacijata, a toa podrazbira i napredok na - ARHITEKTURATA, bidejki arhitekturata vsu{nost pretstavuva konkretizacija na civilizacijata.
Javniot prostor pred 90 te godini / nas. Aerodrom / Skopje /
Sistem na javni prostori (nivoa)
Javniot prostor vo sovremeniot Svet
Vo poslednite decenii relacijata pome|u posedot i upotrebata ima is~eznato. Privatniot posed e koristen javno (trgovski centri, aerodrome i itn.) Javniot prostor e apsorbiran od privatnoto koristewe. Kreirana e nova realnost vo koja kolektivnoto- ogromna masa na individui e edinstvenata konstantna karakteristika.
Postoi tendencija javniot, kolektivniot ili relaconen prostor da bide otvoren za razmena pome|u aktivnite scenarija i aktivirawe na minuva~ite od strana na korisnicite i akterite.
Nema poveke prostor na neo-monumentalisti~ka rekreacija bazirana na zatvoreni dizajni niz ~isti zavr{eni sliki, tuku prostor na novi pejsa`i vo pejsa`i za interakcija i adaptacija, prirodni dizajni, novi hibridni situacii namesto starite gra|anski modeli.
Novite dizajni vo javniot (relacionen) prostor pretstavuvaat takti~ni odluki otvoreni za promena, generatori na aktivnosti i me{ovitost koi ovozmo`uvaat plasti~no u`ivawe preku aktuelni instalacii za odmor, sport, kultura, komunikacija, raznovidnost, vrski na lu|eto i kone~no proekcija na graganinot. Toa se instrumenti bazirani na lesni konstrukcii povrzani na energetski i informaciski mre`i, bazirani na intelegetni prirodni i/ili ve{ta~ki podlogi osmisleni niz koloritni reciklirani materijali.
Javniot prostor pretstavuva slo`en relaconen prostor ne samo za pro{etka tuku i za li~ni i/ili spodeluva~ki pobudi. Nenaselen, optimisti~ki, relaksiran, promenliv, nepostojan, pove}edimenzonalen, poveke u`iva~ki i vozbudliv otkolku eleganten.
Poedinecot kako li~nost treba da bide zadovolen, no sekoga{ treba da se sogleduva kako del od edna celina. So drugi zborovi na{ite li~ni, poedine~ni izrazi treba da imaat zaedni~ki imenitel
Lugeto se ra|aat vo Gradot koj postoel pred niv, no postepeno toj dobiva zna~ewe na mesto vo koe `iveeme i se povrzuvame so nego preku mno{tvo na spomeni. Ulicite i mestata stanuvaat spomeni, a vremeto i prostorot na gradot istorija na na{ite `ivoti.
Evropska nagrada za urban javen prostor 2010
Na participativen na~in `itelite na na edno socialno nerazvieno sosedstvo se imaat organizirano da soberat i spodelat knigi vo Biblioteka na otvoreno, koja e konstruirana od prefabrikuvani par~iwa od demolirani objekti.
Evropska nagrada za urban javen prostor 2010
Urbani Atraktori: Teatralen podium, Roterdam, Holandija 2009,
Vmetnuvaweto na tetralniot paviqon programski go revitalizira plo{tadot i go artikulira negoviot odnos kon kanalot.
Evropska nagrada za urban javen prostor
Evropska nagrada za urban javen prostor, pretstavuva bienalen natprevar, konkurs, organiziran od strana na {est evropski institucii, pod inicijativa na Centre of Contemporary Culture of Barcelona (CCCB) so cel prepoznavawe i potiknuvawe za`ivuva~ki proekti i odbrana na javniot prostor vo na{ite gradovi. Nagradata, edinstvena od ovoj tip vo Evropa, e kreirana vo 2000-ta, a ovaa godina go slavi nejzinoto {esto izdanie.
Edna od zadda~ite na ovoj konkurs e da svedoc~i za procesite na rehabilitacija na javnite prostori {to se imaat pojaveno vo mnogu evropski zemji kako i prepoznavawe i neguvawe na javniot karakter na urbanite prostori i nivniot kapacitet za unapreduvawe na socijalnata kohezija, potvrduvajki gi povekezna~nite svojstva na javniot prostor.
Nagradata gi potiknuva relacionite i gra|anskite aspekti na tipi~no javniot prostor, i se razlikuva od drugite inicijativi koi se fokusirani najmnogu na figurata na arhitektot.
Ovaa nagrada e specifi~na po toa {to ne e mnogu skocentrirana na operacii so golem razmer od aspekt na urbano planirawe, tuku na pomali intervencii poznati pod imeto “urbana hirurgija” kaj koi osnovna cel e podobruvawe na `ivotite na gra|anite. Akcentot ne e staven na estetskiot i spektakularniot aspekt na sovremenata arhitektura, tuku mnogu poveke se odnesuva na arhitekturata so socijalen karakter.
Ovaa godina se dodeleni nagradi za dve prvi meata, i ~etiri pofaleni proekti:
1. Biblioteka na otvoreno vo Germanija
2. Operska ku}a, koja so pokrivot izleguva od vodite na bregot na Bjorvika, vo Oslo.
3. Urbani atraktori, Roterdam
4. Komleksen strip – tranzicija pome|u gradot i pla`ata, [panija
5. Pasa` pretvoren vo kolektivno upravuvana ekolo{ka gradina, Pariz
6. Ribarski kabini postaveni na pristani{te, [panija
Avtor: Jordan Tasevski
(Tekstot e objaven vo Porta 3, broj 136/137, petok 30.07.2010
http://www.porta3.com.mk/index.php?option=com_content&task=view&id=2512&Itemid=94).
No comments:
Post a Comment